Dan 1 – nedelja, 9.7.2017 – Iz Ljubljane v San Francisco
Pot iz Ljubljane do San Francisca je dolga. Max je izračunal, da smo bili na poti več kot 24 ur. A vsi smo bili polni pričakovanj, zato je minila hitro.
Zjutraj ob 6.15 smo štartali iz Dvora. Na cesti razen voznikov na prehitevalnem pasu na srečo ni bilo posebnosti. Prvi znak, da gremo v ZDA, smo zaznali na letališču v Benetkah v vrsti na check-in, ko nas je gospodična prijazno izprašala podrobnosti glede bivanja, preverila ESTA prijavo ter povratno karto. Let Amercian Airlines je bil “overbooked” in komaj so našli sedeže, da smo sedeli blizu skupaj. Dva po dva, drug za drugim. Eva in Max seveda skupaj. Let brez posebnosti (9 ur), priložnost za ogled filmskega maratona. Kar nekaj zanimivih filmov je bilo na voljo. Začuda mi je bila tudi hrana (testenine s špinačo) dobra.
V Philadelphii je bil prehod čez mejo hiter. Vsi strahovi, da imamo premalo časa, da so uradniki zoprni,…so bili odveč. Na meji so nam vzeli prstne odtise in nas slikali. Z izjemo Eve, ker še ni stara 14. Si je pa lahko zato sama odtisnila žig v potni list 🙂 Je pa Gilbert-a, uradnika na meji, zanimalo, zakaj smo si izbrali prav San Francisco. Je rekel, da je drag in da je celotna California na pol španska. In potem povedal, da v Ameriko prihaja vedno več priseljencev in da ga zelo skrbi za prihodnost. Iz tega razloga sam nima otrok. Je res zanimivo, kako so Američani odprti.
Let v San Francisco sem prespala. Pristali smo sicer ob 9ih zvečer po lokalnem času, da v Ljubljani je to 6 zjutraj, zato me je zmanjkalo. Nato dvig prtljage in s taksijem do hotela. Stanujemo v hotelu Clift San Francisco, ki ga je dizajniral Phillip Stark. Lobi je prav zanimiv, več danes nismo uspeli pogledat.
TOP shit dneva:
Eva – ko si je lahko sama odtisnila žig v potni list
Max – pristanek v San Franciscu
Luka – let čez Atlantik
Maja – ko na letališču opaziš “Dog relief area”, “ojojoj, ti američani”, si misliš
