Category: Uncategorized

Odkrivamo Yosemite

July 14, 2017

Dan 5 – četrtek, 13.7.2017 – Odkrivanje lepot Yosemite


Goodbye San Francisco

July 14, 2017

Dan 4 – sreda, 12.7.2017 – premik iz obale v notranjost

Dan za premik, dan za refleksijo in načrtovanje. Iz moderne Amerike in mestnega vrveža v naravo in Ameriko, kjer se je čas ustavil. 


San Francisco v drugo

July 12, 2017

Dan 3 – torek, 11.7.2017 – San Francisco

Vreme v San Franciscu nas je malce presenetilo. Sijalo je sonce, a bilo vseeno kar precej hladno. Ko zapiha veter, pa je občutek še hladnejši. Segreje se nekje do 20 stopinj. Dolgi rokavi nikakor niso bili odveč, tudi jakne so prišle še kako prav.

Sears Fine food. Bistro, kjer se je čas ustavil. Ambient zanimiv, poln starih predmetov in fotografij. Hrana odlična, zajtrk ameriška klasika. Na mizo smo čakali v vrsti. Kasneje smo ugotavljali, da so vrste tukaj nekaj normalnega. Ljudje potrpežljivo čakajo. V Sloveniji skoraj ne vidiš, da bi ljudje čakali na mizo. Če mize nič, pač najdemo drugo možnost. Tukaj se čaka povsod. Rezervacij pač žal nismo delali in smo se ravnali po trenutnem navdihu. V marsikaterem lokalu rezervacij ne sprejemajo.

Sprehodili smo se po “Financial district”. Počutila sem se precej domače 🙂 Kamorkoli si se obrnil, banka. Stavbe impresivne, stolpnice visoke, arhitektura lepa. Človek je res mali, ko stoji tam spodaj. Podoba mesta popolnoma drugačna od tistega, kar smo videli včeraj. Ob morju smo našli tržnico, Ferry Building Marketplace. Sam objekt je zanimiv, pričakovanja glede ponudbe so bila bistveno večja. Nič novega, ničesar, česar ne bi nekje že videli in poznali.

Popoldan smo na letališču prevzeli avto, ker naj bi bila izbira tam največja. Stric na Alamu nama je želel prodati “upgrade”, a se nekako nisva pustila prepričati. Na koncu pogovora je že precej popustil s ceno, a sva vztrajala pri svojem. Zanimive prodajne taktike, ni kaj. Tudi tukaj vrsta dolga, reda pri prevzemu pa nobenega. Potem opazuješ ljudi, njihove reakcije, tipe avtov, ki so si jih omislili. Avtomobili tukaj so res veliki. Celo en fičko je bil v garaži, a je bil v manjšini. Mi smo se odpeljali s črnim Jeep-om, ki še “smrdi” po novem.

Sledila je kratka vožnja po Pacifici. Cesta ob morju, na eni strani hiške, na drugi sipine peska in morje. To me je spomnilo na atlantsko obalo na Nizozemskem. Z razliko od tega, da je bilo tam čisto, tukaj pa je vse polno smeti. Tudi mesto je precej umazano. Na tleh so smeti, listje od lanske jeseni,… Morje je bilo razburkano in mrzloooo. Ja, morala sem noge namočit v Pacific 🙂

ZOO je že stalnica na naših potovanjih. Nekako ne moremo mimo. Je bil prav simpatičen, čeprav ne moremo mimo tega, da ga primerjamo z drugimi. Zaenkrat je še vedno vodi ZOO v Roterdamu. Smo pa prvič v živo videli simpatično koalo. Poleg tega sta nam je bila všeč še “hipo” in mravljinčar.

Končno, za piko na i, smo prišli tudi do znamenitega Goden Gate-a. Most je res impresiven. Zaščitni znak mesta. Sledila je vožnja do hotela, ki je bila na trenutke kar stresna. Luka za volanom, jaz navigator. Večerja v Tad’s steakhouse. Bolj kot fast food, čeprav je bila hrana dobra. Jutri spakiramo in odrinemo proti Yosemite.

TOP dneva:
Luka – Golden Gate Bridge
Maja – Golden Gate Bridge
Max – Goden Gate Bridge
Eva – Golden Gate Bridge




Prvi dan v San Franciscu

July 12, 2017

Dan 2 – ponedeljek, 10.7.2017 – San Francisco


Že navsezgodaj zjutraj smo imeli zanimivo izkušnjo San Francisca. Odpravili smo se na zajtrk v Dottie’s True Blue Cafe. Do tja je bilo sicer 10 min peš, a pot je bila precej pestra. Od brezdomcev na ulicah, ki so se prebujali in jedli na cesti, smradu po urinu, vonj po travci,… Občutek ni bil najboljši, saj nikoli ne veš, kaj pričakovati. 

Zajtrk odličen. Takšen tipičen ameriški, s krompirjem :-). Dve jajčki, po želji razni dodatki, od slanine, sira,…, pražen krompir in malo kruha. Tega pri nas res nismo navajeni. Eva je izbrala palačinke z javorjevim sirupom, Luka omleto z avokadom, jalapenas-i, paradižnikom, ki je bila v “special” ponudbi. Okusno je bilo! Če bi izbirali lokal po zunanjem izgledu, nikoli ne bi vstopili. Internet pač ima tudi svoje prednosti, ko lažje najdeš takšne skrite dragulje.

S starim tramvajem smo se odpeljali do Fishersman’s Warf. Vožnja je prav zanimiva, po hribčkih gor in dol. Zanimivo bi bilo, če bi “zavore” popustile. Bilo je kot v filmih, ko vidiš te ulice, ki se dvigajo in spuščajo, ob njih tipične hiške, ena ob drugi. Fischerman’s Warf je glavna turistična atrakcija mesta, ki pa nas ni prepričala. Nekoč ribiški pomoli, danes polno trgovinic in restavracij. Od tukaj je lep razgled na Alcatraz. Morskih levov žal nismo videli. Nas je pa navdušila ulica Lombard – zavita ulica, po kateri se verjetno vozijo le turisti. In teh je res veliko.

Popoldan je bil dan rezerviran za shopping. Možnosti je tukaj neomejeno. Trgovina ob trgovini, najdeš prav vse priznane blagovne znamke, od Jimmy Choo čevljev do Louis Vuitton torbic in Victoria Secret spodnjega perila. Nas so zanimale predvsem športne trgovine. Nike shop ima 6 nadstopij. Dimenzije, ki si jih mi tudi zamisliti ne znamo. Pa tudi cene so precej navite. Evo je šok, ko je ugotovila, da Diesel nahrbtnik, ki ji je bil všeč, stane 370 USD. Kar odneslo naju je iz trgovine. Podobno trenirka v Nike-u (le hlače) 180 USD. Na koncu smo vsi bolj gledali kot nakupovali. A tudi to včasih paše.

Zvečer sprehod po Chinatown in vse do Washington Square-a. Večerjali pa smo v restavraciji China Live. Odlična hrana, simpatičen ambient. Dobra izbira!

Top dneva:
Eva – šok, ko ugotovi, da stane nahrbtnik 370 USD
Max – možnosti, ki jih ponuja shopping v San Franciscu (ni da ni različnih superg 🙂 )

Luka – vožnja s tramvajem
Maja – presenečenje, da v China town najdeš simpatično restavracijo z okusno hrano


Iz Ljubljane v San Francisco

July 10, 2017

Dan 1 – nedelja, 9.7.2017 – Iz Ljubljane v San Francisco

Pot iz Ljubljane do San Francisca je dolga. Max je izračunal, da smo bili na poti več kot 24 ur. A vsi smo bili polni pričakovanj, zato je minila hitro.

Zjutraj ob 6.15 smo štartali iz Dvora. Na cesti razen voznikov na prehitevalnem pasu na srečo ni bilo posebnosti. Prvi znak, da gremo v ZDA, smo zaznali na letališču v Benetkah v vrsti na check-in, ko nas je gospodična prijazno izprašala podrobnosti glede bivanja, preverila ESTA prijavo ter povratno karto. Let Amercian Airlines je bil “overbooked” in komaj so našli sedeže, da smo sedeli blizu skupaj. Dva po dva, drug za drugim. Eva in Max seveda skupaj. Let brez posebnosti (9 ur), priložnost za ogled filmskega maratona. Kar nekaj zanimivih filmov je bilo na voljo. Začuda mi je bila tudi hrana (testenine s špinačo) dobra.

V Philadelphii je bil prehod čez mejo hiter. Vsi strahovi, da imamo premalo časa, da so uradniki zoprni,…so bili odveč. Na meji so nam vzeli prstne odtise in nas slikali. Z izjemo Eve, ker še ni stara 14. Si je pa lahko zato sama odtisnila žig v potni list 🙂 Je pa Gilbert-a, uradnika na meji, zanimalo, zakaj smo si izbrali prav San Francisco. Je rekel, da je drag in da je celotna California na pol španska. In potem povedal, da v Ameriko prihaja vedno več priseljencev in da ga zelo skrbi za prihodnost. Iz tega razloga sam nima otrok. Je res zanimivo, kako so Američani odprti.

Let v San Francisco sem prespala. Pristali smo sicer ob 9ih zvečer po lokalnem času, da v Ljubljani je to 6 zjutraj, zato me je zmanjkalo. Nato dvig prtljage in s taksijem do hotela. Stanujemo v hotelu Clift San Francisco, ki ga je dizajniral Phillip Stark. Lobi je prav zanimiv, več danes nismo uspeli pogledat.

TOP shit dneva:
Eva – ko si je lahko sama odtisnila žig v potni list
Max – pristanek v San Franciscu
Luka – let čez Atlantik
Maja – ko na letališču opaziš “Dog relief area”, “ojojoj, ti američani”, si misliš